Saili tala mataʻutia na i tua o nei gaoi
O le gaoi faʻatagata o le pisinisi tele. Eseese mai le vevesi , o le faomea a le falemataaga e sili atu i le faila o le faletupe. E manaʻomia le fuafuaina ma le faʻaeteete, le malamalama o se tagata vaʻaia pe faʻapefea ona galue se falemataʻaga faapitoa ma se faʻatautaiga ata o tagata taupulepulega e nana ma faʻatau faʻatau faʻatau i le maketi uliuli. E ui lava o le tele o falemataʻaga e malu puipuia le 24/7, e faʻaauau ona tupu le gaoi o falemataaga. O nisi o gaoi gaoi ua vave ona foia e pei o le gaoi o Edward Munch's "The Scream." O isi, e pei o le gaoi lauiloa i le Isabella Stewart Gardner Museum e tumau pea le le malamalama.
01 o le 05
Fake Cops Lue le Falemataaga a Isabella Stewart Gardner
E pei o se vaaiga mai luga o se tifaga, e toalua ni tagata faomea na laʻei e pei o leoleo o Boston na ulufale atu i le Falemataaga a Isabella Stewart Gardner ma gaoia ai le sefulutolu galuega taulima.
O le taeao po lava i le aso 18 o Mati, 1990 na ulufale atu ai le au faomea leaga i le falemataaga ma fai mai latou te tali atu i se faʻalavelave. Na solia e leoleo o le Gardner le feagaiga ma tuu i totonu. Na faoa e leoleo a latou leoleo ma tuu i vaega eseese o le fogafale pito i lalo ma le lipine tape io latou lima, vae ma ulu. E leʻi maua seʻia oʻo ina oʻo mai le vaega o le saogalemu i le taeao, ae o le taimi lena, o ata vali na faʻatauina i le $ 500 miliona sa umi.
Faatasi ai ma galuega aupito sili ona taua o faatufugaga sa ave (ma tumau i le lautele) o:
- Rembrandt's Storm i luga o le Sami o Kalilaia (1633), O se Fafine ma le Fafine i le Lanuuliuli (1633) ma se Ata Faanatura (1634) ma se faʻamau i luga o pepa.
- Vermeer's The Concert (1658-1660)
- Govaert Flinck's Landscape with a Obelisk (1638)
- O se pusa Saina poo Ku, o mea uma na ave mai le Potu Holani i luga o le fogafale lona lua.
- Lima galuega i luga o pepa na tusia e le tusiata o Edression Degreest Edgar Degas
- Se faʻamanuiaga mai le pito i luga o le pou mo le faʻasologa o le siliki Napoleonic
- Edouard Manet's Chez Tortoni (1878-1880)
Faʻamatalaga e uiga i le na gaoia le Falemataʻaga o Gardner e tele lava ina taulaʻi i luga o se fesoʻotaiga a Connecticut faʻavae tagata faʻataunuʻu oe atonu na latou feaveaia atavali i Philadelphia ao leʻi faʻatau atu mo latou $ 500,000 taʻitasi. I le amataga o le 2016, na maua ai e le FBI se tusi saisai e eli ai meatotino a le tagata fouvale Robert Gentile o loʻo faatalitali i le faamasinoga i le falepuipui a le malo tele.
E fa tausaga talu ai, na maua ai e le au ofisa se lisi tusilima o ata na gaoia i lima o Nuuese. O Oketopa o le 2016, na faʻamoemoe ai leoleo e faʻaalia se taʻutinoga mai Nuuese. Na latou ofoina atu ia te ia le avanoa e ola ai i ona aso mulimuli ma lona aiga i Connecticut nai lo le falepuipui e sui ai se taʻutaʻu atu, ae na fai mai Nuuese "ae leai ni ata." Sa toe ola mai Nuuese ma o loo ola pea.
02 o le 05
Mona Lisa Tuʻua le Louvre
Ioe, Leonardo da Vinci, masalo o le tusiata lauiloa sili o taimi uma na valiina le Mona Lisa, ae le o le mafuaaga lea e lauiloa ai o ia. O le ata o se tamaʻitaʻi tamaʻitaʻi o le Renaissance e le o se uiga faʻamaonia lea o loo ia i ai i le aso, seia oʻo ina faʻasaina uma le nusipepa i le 1911 ina ua mavae lana gaoi mai le Louvre.
O le gaoi o Vincenzo Peruggia, o se tagata faigaluega na faigaluega i le Louvre. Sa lafi o ia i totonu o se pusa i le po, ona ia uuina lea o le ata tusi i lalo ifo o lana pulumu ma taumafai e savali ese. Sa tapuni le faitotoa, ae o se pulufana na tatala le faitotoa ma tuu atu Peruggia.
O le 24 itula ao le i iloa e se tasi le misi o Mona Lisa, lea, ona o le 400 televise i le Louvre e le o le ita tele aua atonu o le taimi nei. Ae ina ua iloa ua leai se galuega a Leonardo Master Renaissance, na avea le gaoi ma talafou faavaomalo.
O tala e uiga i le ata na misi sa faʻaali i le lalolagi atoa i le lua tausaga o le a leai. O se suesuega a leoleo na oʻo mai ma i le taimi e tasi, na manatu Pablo Picasso o se masalosalo! Sa faatalanoaina Peruggia le faalua ona toe tatala ai lea o se masalosalo.
E lua tausaga mulimuli ane, na maua ai e se tagata faʻatau oloa i Florence se tusi mai se tasi e manaʻo e faʻatau le Mona Lisa. Na foliga mai o Peruggia, o le, ina ua maua, na ia fai mai na ia gaoia le atavali ina ia mafai ona toe faafoi atu i Italia. Na tautua o ia i le 7 masina i le falepuipui mo le solitulafono.
Ina ua toe faafoi le Mona Lisa i le Louvre, o le atavali ua avea nei ma se atulaulau i le lalolagi atoa ma le faailoga o le Renaissance. Ae ana fai o se isi ata na gaoia, o le Mona Lisa atonu e le o le autu o le tuuto lea ua avea ai.
03 o le 05
Renoir ma Rembrandt Stolen i Stockholm
I le 2000, na ulu atu ai tagata faomea i le National Museum i Stockholm ma faasino pistons ma se fana i lalo o masini i leoleo puipui. Na latou ave se ata o le tagata lava ia e Rembrandt ma ni ata vali se lua na faia e Renoir ona sosola ai lea i luga o taʻavale vaʻa na paka i le auvai i autafa o le falemataaga.
I se vaaiga e sili atu le taua nai lo le "The Thomas Crown Affair", e lua paka taʻavale e lata ane i le falemataaga ua mumu i afi, atonu o mea faalavefau na faia e le au faomea, ma lafo i luga o le eleele e taofia ai le tuliloaina o se taavale. O le tau aofaʻi o ata e tolu e $ 45 miliona.
O galuega iloga o faatufugaga e faigata tele ona faʻatau atu ma o le faatonu o le Falemataʻaga na faia se faʻamatalaga manino lautele o le falemataaga e leai se tupe mo le tau, e leai se mea e fai ai. E tasi le ata na toe vave maua mai e le au leoleo a Stockholm, ae o le auala na toe malulu mo le lima tausaga.
O ofisa o le FBI e suʻeina se tagata solitulafono e Eurasia na fesoasoani e suʻe ata o loʻo totoe. O se tasi o sooupu sa avea o se tagata faatau ata i se faletalimalo Copenhagen lea na ofoina atu ai le Renoir mo le na o le afa miliona. O le ata mulimuli na maua i Los Angeles , o se tasi o nai nofoaga i le lalolagi lea e mafai ona maua ai se tagata faatau.
04 o le 05
Le Alaga ua Leiloloa ma Maua
O le ata faʻamaonia faʻatasi ai ma se isi na saunia e Edvard Munch, o le faamaualuga o Nouei, na gaoia e le au tamaloloa e toʻalua i masini faaseʻe ao mataʻituina tagata maimoa. E pei o le National Museum i Stockholm, e le totogiina e le Falemataʻaga a Munch se tau e pei ona le mafai pe naunau e faia.
Mulimuli ane ina ua mavae le lua ma le afa tausaga, na taua ai e leoleo leoleo Peretania o se tagata faatau ata ma pueina faapagota tagata e toatolu mo le solitulafono. "O le Alaga" ma se ata lona lua na fefefe na faaleagaina, ae sa tele lava ina le toe faʻaleagaina.
E fa ni lomiga o le "The Scream" uma na valiina e Munch, o se tasi na gaoia i le 1994 ao lei oo i le Olimipeka Oslo. E le gata i lea ona o le totogi na teena, na le mafai ai e tagata faomea ona faatau atu le ata ma na iu ina toe malosi.
05 o le 05
Missing In Mexico City
I le 1985, o le tele o le faleteuoloa faleoloa na tutupu uma i le Aai o Mekisiko ina ua gaoia e tagata faomea 140 mea taugata o Mean ma Aztec art from the National Museum of Anthropology.
O le Vaeluaga o le Kerisimasi na oʻo mai ai tagata gaoi i totonu o le falemataʻaga ma faigofie ona tatala ni ata o faaaliga tioata e fitu ma opoina le tele o mea taua a le falemataaga o le muaʻi Columbian art.
Talu ai ona o gaoi sili ona lelei mai le aoina na gaoia, ua talitonu tagata popoto e tatau ona i ai i tagata faomea se malamalama malosi o le aoina ma iloa tonu po o fea vaega na latou taulai i ai. E vave ona latou aveeseina tulimanu laupapa mai mataupu ma faigofie ona aveese ia pusa tioata.
E toaiva leoleo leoleo sa fesiligia e leoleo, ae e lei molia i le solitulafono. Sa ioeina e le au atamamai o nei galuega sa lauiloa tele i le faatauina atu i luga o maketi malulu faavaomalo e aunoa ma le amanaiaina. O le mea lea, na fefefe o le a faaleagaina galuega pe a iloa e gaoi e le mafai ona latou faatau atu. I le taimi nei, na o sina vaega itiiti o gaioiga gaoia na maua ma e tumau pea le masalosalo o le a toe vaaia le faatufugaga. Ua faʻatau atu i latou i ni tagata tumaoti pe faʻaumatia e faʻavavau.