Easter Resurrection 1916 - O le Fuafuaga Mo le Atumotu

O a mea na tutupu na mafua ai le fouvale i Dublin?

O le fuafuaga mo le Easter Resize o le 1916 na faigofie: ave faʻatasi fitafita militeri i le Aso Sa o le Eseta, faʻafuaseia le faʻailoaina o le Peretania, ma nofo ai i nofoaga autu i Dublin ma itumalo, faʻasalalau le Irish Republic i faʻalapotopotoga aoao o le faitau aofaʻi, fiafia i taimi uma . Ae o fuafuaga sili ona lelei a alii ma tamaʻi ... ma na tupu i lena vaiaso o le Eseta. Muamua o le le mautonu o le tuʻuina atu o poloaiga, ma le faʻaaogaina o poloaiga, e mafua ai ona tuai.

Ona oʻo ai lea i le tele o le le mafai ona faailoaina ma nofoia ni nofoaga faʻatautaia. Faʻateleina le taufaaleaga ma le le fiafia i le lautele o tagata. Ia, o le mea na faateia ai, sa maofa, ma se mea e ofo ai, ma atonu na o se avanoa.

E pei lava o le amataina o le talafaasolopito o Dublin's Easter Rising i le 1916 e pei lava o le taumafai e taʻavale se solo i totonu o le taele o le tila. O le Easter Resurrection of 1916 o se tasi lea o taimi iloga i le tauiviga mo le tutoatasi o Irish - e moni lava e ono manatu o le suiga lea mo le manuia o le pulenuu faa-Irish. Ma e ui lava i le mea moni o le fouvalega o se toilalo atoa. Ae o lona toto na mulimuli ane le tuufaatasia le Irish. Ae seʻi o tatou vaeluaina tala faʻasolopito e latalata ane i le 1916 ma faʻatuina mea moni.

O ai le au Irish Rebels o le 1916?

"Talosaga a le Aiga", o se tapulaa tutoatasi o Aialani i totonu o le Malo o Peretania, na talanoaina mo le tele o tausaga ma sa mafai ona taunuu i le amataga o le 1900.

O le mea moni lava na tupu i le 1914 - ae o le amataga o le Taua Muamua a le Lalolagi na aʻafia ai.

I le sauniuni mo le faʻatulafonoina o le Tulafono o le Aiga, ua faʻatulagaina ai nisi faʻalapotopotoga faʻapitoa. O le Ulster Volunteer Force, e tetee i le Tulafono o le Aiga, o le tele o le Porotesano ma le tuuto i le tausia o le tulaga quo pe aveesea Ulster mai le Emepaea, na olaola i matu .

I le itu i saute o le Irish Volunteers, o le Katoliko, o le lagolagoina o le Aiga Rule ma mulimuli ane ai le tutoatasi Farani, na faatuina. Ae i le amataga o le taua i Europa o le toatele o tagata volenitia mai itu uma o le vaevaega sa latou tautino atu lo latou faamaoni i Lonetona, o le sili ona mafai ona auai i le Vaegaau a Peretania. O le Irish Volunteers sa vave ona toe faʻaleleia i latou lava e avea ma "Volunteers a le Atunuʻu," ma e naʻo se tagata laʻitiiti (sili atu ona tuuto) e faʻalautele i le uluaʻi mafuaʻaga.

O nei mea na taʻitaʻia faalilolilo e se "Fono a le Au Pulega" na faatuina e le Irish Republican Brotherhood. E ui lava na faʻaaogaina e le malamalama Peretania latou te mafaia ona fuafua se fouvalega faaauupegaina. Ma sa lagolagoina i latou e vaega e ese mai i le James Connolly's Army Irish Citizens Army (ICA, o se militeli felagolagomai), o le Hibernian Rifles (o se vaega o le vaega nationalistic), o le Cumann ma le MBan (o se vaega o tamaitai) ma le Fianna Éireann (a nationalistic version o Tama Sikauti). O le ulutala o le Volunteers Irish o le Faʻauluuluga-o-Tagata faigaluega Eoin MacNeill ma le "Faʻatonu" Patrick Pearse, tusisolo, tusitala ma le faiaoga.

Mata o le a latou pe le o i latou?

I le 1916 na maua ai e le Faletupe a Peretania faamatalaga manino e faapea o le IRB o loʻo fuafuaina se fouvalega faaauupegaina. Na latou iloa le au taaalo autu ma le faafitauli ogaoga o taofia i latou - e le o ni auupega.

O le 1,500 fana na faʻatau atu i Howth Harbour i ni nai tausaga na muamua atu e Erskine Childers - e tele naua. Na iloa foi e le auiliili o loo faatalitali malo o Roger Casement, i le taimi nei e maimoa ia Siamani e sii se " Brigade Irish " i PoWs, e toe foi mai i Aialani faatasi ai ma se uta o auupega, faaaloaloga a le Kaiser. O lea na latou malamalama lelei ai.

Ma o le alaga faʻailo na matua faʻaleleia ina ua puʻeina Roger Casement se mea e le lelei ma le mautinoa, ma e foliga mai o le le mautonu o Roger Casement na pueina faapagota i tafatafa ane o Banna Strand i luga o le Aso Faraile o le 1916. Na faatoa paʻu ese lava o ia e le Siamani U-vaa U19. Ae paga lea o le vaa "Aud", o le aveina o auupega Siamani, na vavao ma e tatau ona faanenefu. I le taimi lava lea na faatonuina ai Irish Volunteers ma isi vaega faʻapitoa e auai i "maneuvers" i le Aso Sa o le Eseta. O se fouvalega na manino lava ua lata mai - ae o le Failautusi Fesoasoani a Sir Matthew Nathan na tonu e leai se mea e sili ona popole i ai ma na le mafai ona ia faia poloaiga e pueina faapagota le tusa ma le 100 taitai iloga o le IRB ma le Volunteers.

Nai lo lena, na filifili le palemia atoa o Peretania e misia le tuuga masani a le Eseta i le Fairyhouse (County Meath) o se agasala. O le mea lea, na aveesea ai Dublin mai ni ofisa ma isi tagata fai togafiti.

O le Irish Vaeluaina

I le isi itu o le vaevaega na foliga mai ua autasi - na maeʻa ona faʻauluina le Volunteers i le Aso Sa o le Eseta, na manatu saʻo ai le aliʻi sili o MacNeill ua oʻo mai le tulaʻi mai ma filifili e faʻafefe ia poloaiga. Na ia toe suia ina ua faailoa mai e Pearse e faapea o Casement na faatoa taunuu mai ma auupega sili ona manaomia. Ona lipotia ai lea o le tala e faapea o le Case Case na puʻea ma o auupega sa i lalo o le sami. O MacNeill na ia manatu (faʻapitoa) o le fouvalega na faʻaumatia mai le amataga ma tosoina le polo i luga o soʻo se "togafiti". O le Easter Rising 1916 na valaʻauina lelei.

Ae le o Pearse (o ia lea sa i ai se popolega i "taulaga o toto") ma Connolly (o le ua uma ona ia aveeseina se fouvalega sili atu o le solitulafono a le ICA na o ia) - na latou maua mataupu a Thomas MacDonagh i le Dublin o Volunteers e musu i le Aso Gafua o le Eseta i le 10 i le taeao ma soʻo se auupega na latou maua ... ma fua mo le tasi aso.

O le Aso Toʻonaʻi na amata ona amata ...

O lenei tusiga o se vaega o se faasologa o le Easter Resizing o le 1916: