Upu Aoga ma Fasifuaitau i le gagana Danimaka

Faʻamatalaga vave mo Tagata malaga i Tenimaka

Pe a fuafuaina lau malaga i Tenimaka, e taua le malamalama e ui lava o le toatele o ona tagatanuʻu e tautala Igilisi, o le gagana Danimaka o le gagana aloaia a le atunuu. O se taunuuga, o le a sili atu ona lelei lau malaga e aoao ai ni nai gagana Danimaka ma fuaitau e fesoasoani ai ia te oe e alu i lenei atunuu ese.

O le tele o tusi Danimaka e tutusa ma le gagana Peretania, ae o ni nai tuusaunoaga. Mo se faʻataʻitaʻiga, o "a" leo e pei o le "e" i le "fuamoa," "i" o leo e taʻua o se tuufaatasiga o le "e" i le fuamoa ma le "i" i "maʻi," ma "o" leo e e pei o le "e" i le "vaai." E pei foi o le "æ" ua taʻua e pei o se "puupuu", "w," "w" ua taʻua e pei "v" i le "van," ma le "y" e pei o le "ew" i "nai" ae o le laugutu faataamilo.

A faʻaaoga le "r" i le amataga o se upu poʻo le maeʻa foi o se faʻasalalauga, e foliga mai o se guttural malosi "h" e pei o le Sipaniolo "j" i le "Iose." I se isi mea, i le va o fetalaiga poʻo muamua o se faʻatagaga, e masani ona avea ma se vaega o le vowel leo pe ua leiloloa atoa.

E le gata i lea, aua nei galo e toe foʻi i le vaaiga lautele Scandinavian gagana lea e mafai ona e maua ai nisi gagana fesoasoani ma fuaitau aoga mo tagata malaga.

Faʻafeiloaʻiga Danimaka ma Faʻamatalaga Faʻamatalaga

A e feiloaʻi ma se tagata nofomau i Tenimaka, o le mea muamua e te manaʻo e taʻu atu ia i latou o le " atuadag, " o se auala faaaloalo e fai atu ai "alofa," poʻo le "hej," o le auala e le faʻamaonia e fai atu ai. Ona e fesili lea "o ai lou igoa?" i le fai mai " Hvad hedder du ?" aʻo leʻi folasia atu oe o " Jeg hedder [lou igoa]."

Ina ia loloto le loloto o le talanoaga, atonu e te fesili " Hvorfra kommer du ?" ("O fea e te sau mai ai?") Ma tali i le ituaiga " Jeg kommer fre de Forenede Stater " ("O aʻu mai le Iunaite Setete").

Pe a fesili pe o le a le matua o le, fesili atu " Hvor gammel er du ?" ma tali atu "Jeg gammel [lou tausaga]."

Afai e te manaʻo e suʻe se mea faapitoa, e mafai ona e fai atu i lau uo Danimaka fou " Jeg leder efter [mea poʻo le nofoaga]" ("O loʻo ou sailia ..."), ma pe afai e te manaʻo e totogi le auaunaga i le Metro, atonu e te fesili " Hvor meget koster ?" mo le "O le a le tele?"

O le malilie i le faʻamatalaga e manaomia ai se " ja " faigofie ("ioe") ao le fefinauai o se " nej " faigofie ("leai"), ae mautinoa ia fai mai " tak " ("faafetai") pe a faia e se tasi se galuega pe fai se mea manaia mo oe ma le " undskyld " ("alofaga ia te au") pe afai e te oso faafuasei i se tasi. I le faaiuga o se talanoaga, aua nei galo e fai atu se " faauo " mo le "faʻafeiloaʻi."

Igoa Danimaka ma Faʻatulagaga Igoa

A e alu i luma o tagata lautele, atonu e te manaʻomia e iloa nei upu masani ma fuaitau mo taʻiala i le taulaga. Mai le faailoaina o faitotoa ma alu ese atu e iloa le mea o loʻo taʻua ai leoleo, o nei upu e mafai ona sili ona taua i au femalagaaiga.

O le ulufale atu o se fale e masani lava ona faaulutalaina " indgang " aʻo alu ese mai le igoa " udgang ," ma e mafai ona e iloa le taimi e tatala ai se nofoaga ma tapunia i faailo e fai mai " å ¢ en " po o " lukket ."

Afai e te leiloa, ia mautinoa e te suʻeina faʻailoga " Faʻamatalaga " poʻo faailoga e faasino atu oe i le " politistation " ("leoleo"), ma afai o loʻo e suʻeina se faletaele, o le ae fia vaai mo " falemaʻi "mo soʻo se" tagata "(" tane ") poʻo" tamaʻitaʻi "(" tamaitai ").

O isi nofoaga lauiloa ma mea e aofia ai:

Upu mo le Taimi ma Numera i Danimaka

E ui lava atonu e te lagona e pei o se vaalele o le taimi atoatoa lea e galo ai le taimi, o le ae faia se meaʻai i le afiafi pe taalo foi e puʻe ma atonu e manaʻomia ona ole atu i se tasi e faʻaali atu ia te oe le taimi.

I le gagana Danimaka, na pau lava le mea e tatau ona e faia o le fesili "Hvad er klokken" ("O le a le taimi?") E maua ai lau tali, ae malamalama i le tali ("Klokken [time] er" / "O le taimi ") e mafai ona fai si mea leaga pe afai e te le iloa numera Tenimaka.

Mai le zero e oʻo i le sefulu, e nonofo ai tagata Danimaka i nei fuainumera: nul , en , i , tre , afi , fem , seks , syv , otte , ni , ma le.

Pe a talanoa e uiga i le asō, o le ae fai mai "i dag," ma le "i morgen" e faʻaaoga e faatatau i taeao a o "tidlig" o lona uiga "vave." Mo aso o le vaiaso, o upu nei mo le Aso Gafua i le Aso Sa i Danimaka: mandag , tarsdag , onsdag , torsdag , fredag , lordag , ma sondag .