O se tala otooto o le Peresetene o Aferika i Saute Nelson Mandela

E oo lava ina ua mavae lona maliu i le 2013, o le peresitene o Aferika i Saute o Nelson Mandela ua faamamaluina i le lalolagi atoa o se tasi o taitai sili ona faatosina ma sili ona alofagia i lo tatou taimi. Na ia faʻaaluina ona uluai tausaga e tetee atu i le le tutusa o tagata na faʻaauau e le pulega a le Iunaite Setete i Aferika i Saute, lea na faafalepuipuiina ai o ia mo le 27 tausaga. Ina ua uma ona faasaolotoina ma le faaiuga faaiu o le faailoga lotu, na filifilia Mandela e avea ma sui o le malo faatemokalasi o le uluai peresitene sinia o Aferika i Saute.

Na ia ofoina atu lona taimi i le tofi i le faamaloloina o se vaevaega o Aferika i Saute, ma le faalauiloaina o aia tatau a tagata lautele i le salafa o le lalolagi.

Tamaititi

Nelson Mandela na fanau mai i le aso 18 o Iulai 1918 i Mvezu, o se vaega o le Transkei o le itu i Saute Aferika i le itu i sisifo o Cape . O lona tama, o Gadla Henry Mphakanyiswa, o se alii sili i le lotoifale ma e tupuga mai i le tupu o Thembu; o lona tina, o Nosekeni Fanny, o le lona tolu lea o ava e fa a Mphakanyiswa. O Mandela na faʻauʻuina Rohlilahla, o le igoa Xhosa e faʻamatalaina manino e pei o se "faʻalavelave leaga"; na tuuina atu ia te ia le Igilisi igoa Nelson e se faiaoga i lana aoga tulagalua.

Na ola Mandela i le fale o lona tina o Qunu seia oo i le iva ona tausaga, ina ua maliu lona tama na avea ma tamaʻitaʻi a Thembu regent Jongintaba Dalindyebo. Ina ua maeʻa ona vaetamaina o ia, na alu Mandela i le amataga o Xhosa masani ma sa lesitalaina i se faasologa o aʻoga ma kolisi, mai le Institute of Boarding Institute o le Clarkebury i le University College of Fort Hare.

O iinei, na aafia ai o ia i faiga faʻapolokiki a tamaiti aʻoga, lea na iu lava ina taofia. Mandela na tuua le kolisi e aunoa ma le faauu, ma mulimuli ane na sola ese i Johannesburg ina ia mafai ai ona sola ese mai se faaipoipoga faatulagaina.

Faiga Faʻapolokiki - Tausaga Tuai

I Johannesburg, na faia e Mandela se BA e ala i le Iunivesite o Aferika i Saute (UNISA) ma lesitala i le University of Wits.

Na faailoa atu foi o ia i le National Congress Congress (ANC), o se vaega anti-imperialist lea na talitonu i se tagata tutoatasi o Aferika i Saute, e ala mai i se uo fou, o Walter Sisulu. Na amata ona tusiaina Mandela mo se ofisa lōia a Johannesburg, ma i le 1944 na ia faavaeina le Liki a le Autalavou a le ANC faatasi ai ma le uso o Oliver Tambo. I le 1951, na avea ai o ia ma peresitene o le Youth League, ma i le tausaga mulimuli ane, na filifilia ai o ia e avea ma peresitene o le ANC mo Transvaal.

1952 o se tausaga pisi mo Mandela. Na ia faatuina le uluai tulafono tulafono lanu uliuli a Aferika i Saute ma Tambo, o le a mulimuli ane avea ma peresitene o le ANC. Na avea foi o ia ma se tasi o tusiata o le Campaign Campaign Campaign mo le Defiance of Unjust Law, o se polokalame o le tele o le le usitai. O ana taumafaiga na maua ai lana uluai moliaga i lalo o le Taofiofia o le Tulafono a le Communism. I le 1956, o ia o se tasi o le 156 tagata na molia na molia i le fouvale i se faamasinoga na tosoina mo le toeititi atoa le lima tausaga ae lei pa'ū.

I le taimi nei, na ia faʻaauau pea ona galue i tua o vaaiga e fatuina ai faiga faʻavae a le ANC. Na masani ona puʻea ma faasaina ona auai i fonotaga a le malo, e masani ona femalagaaʻi ma ia ave igoa e aloese mai ai i leoleo.

Faiga Faʻavae Taua

I le maea ai o le Massacre o Sharpeville o le 1960, na faʻasaina aloaia ai le ANC ma o manatu o Mandela ma nisi o ana paaga na faʻamalosia i se talitonuga e na o le taua tauivi ua lava.

I le aso 16 o Tesema 1961, sa faatuina ai se vaega fou o le militeri o Umkhonto we Sizwe ( Spear of the Nation). Mandela sa avea ma taitaiau sili. I le isi lua tausaga na sosoo ai na latou faia ai le sili atu i le 200 osofaiga ma auina atu nisi tagata e 300 i fafo atu mo aoaoga a le militeli - e aofia ai Mandela lava ia.

I le 1962, na molia ai Mandela i lona toe foi mai i le atunuu ma faamaonia moliaga i le lima tausaga i le falepuipui mo le malaga e aunoa ma se tusifolau. Na ia faia lana uluai malaga i le Robben Island , ae e lei umi ae toe foi atu i Pretoria ma le toʻasefulu o isi tagata tetee, e feagai ma moliaga fou o le sabotage. I le taimi o le valu masina o le Rivonia Trial - na faaigoaina i le itumalo o Rivonia lea sa i ai le fale saogalemu o Umkhonto Sizwe , Liliesleaf Farm - Mandela na faia se tautalaga alofa mai le faletalimalo. Na toe taʻua i le lalolagi atoa:

'Ua ou tau faasaga i le pule papaʻe, ma ua ou tau faasaga i le pule puletini. Ou te faamemelo i le lelei o le faatemokarasi ma le saolotoga o sosaiete lea e nonofo faatasi ai tagata uma i le lotogatasi ma tutusa avanoa. O se faʻataʻitaʻiga lea ou te faʻamoemoe e ola mo ma ausia. Ae afai e manaʻomia, o se mea lelei lea ua ou saunia ai ou te oti '.

Na faʻamaonia le faamasinoga ma le toʻa valu o le tagata na tuuaia, e aofia ai ma Mandela na molia ma faasalaina i le nofosala i le falepuipui. Ua leva ona amata le nofo umi a Mandela i le motu o Robben.

Le Long Walk i le Saolotoga

I le 1982, ina ua mavae le 18 tausaga o le falepuipui i Robben Island, na siitia Mandela i le Falepuipui a Pollsmoor i Cape Town ma mai iina, ia Tesema 1988, i le falepuipui a Victor Verster i Paarl. Na ia teena le tele o ofo e iloa ai le moni o fanua lanu uliuli na faavaeina i le vaitaimi o lona falepuipui, lea na mafai ai ona toe foi atu i Transkei (o se malo tutoatasi) ma ola ai i lona olaga i le tafeaga. Na ia teena foi le lafoaia o faiga sauā, ma le faʻaitiitia ai le feutagaʻi seia oʻo ina avea o ia ma tagata saoloto.

I le 1985, na amata loa ona ia 'talanoa e uiga i lauga' faatasi ma le Minisita o Justice, Kobie Coetsee, mai le falepuipui o le falepuipui. O se auala faalilolilo o fesoʻotaʻiga ma le taʻitaʻi a le ANC i Lusaka, na iu ina fuafuaina. I le aso 11 o Fepuari o le 1990, na faʻasaʻolotoina ai o ia mai le falepuipui ina ua mavae le 27 tausaga, i le tausaga lava lea na siitia ai le faʻailoga a le ANC ma na filifilia Mandela e avea ma sui sui o le ANC. O lana lauga mai le faapaologa o le Maota o le Aai o Cape Town ma le alaga manumalo a 'Amandla! '(' Mana! ') O se taimi iloga i le talafaasolopito o Aferika. Talanoaga e mafai ona amata i le faamaoni.

Soifuaga pe a Maʻea le Falepuipui

I le 1993, na faʻatasi ai Mandela ma Peresitene FW de Klerk ona maua faʻatasi le Nobel Peace Prize mo a latou taumafaiga e faʻauʻu le puleʻaga o le puleʻaga. O le tausaga na sosoo ai, i le aso 27 o Aperila, 1994, na faia ai e Aferika i Saute lana uluai faigamolota faatemokalasi moni lava. Na sosolo le ANC i le manumalo, ma i le aso 10 o Me, 1994, na faatauto ai Nelson Mandela e avea ma Peresetene muamua o le Palemene o Aferika i Saute. Sa vave ona ia saunoa i le faaleleiga, fai mai:

'Leai, e le toe tupu ma e le toe avea lenei laueleele matagofie o le a toe oo i le sauaina o le tasi ma le isi ma mafatia i le le mautonu o le avea ma skunk o le lalolagi. Tuu le saolotoga e nofotupu. '

I le taimi o lona avea ma peresitene, na faatuina ai e Mandela le Truth and Reconciliation Commission, o lona faamoemoega o le suesueina lea o solitulafono na faia e itu uma o le tauiviga i le taimi o le apartheid. Na ia faʻalauiloaina tulafono faʻapisinisi ma le tamaoaiga e fuafua e faʻatautaia le mativa o le aofaʻi o tagata uliuli, aʻo galulue foi e faʻaleleia sootaga i va o Aferika i Saute. O le taimi lea na iloa ai Aferika i Saute o le "Rainbow Nation".

O le pulega a Mandela e tele lona taua, o lona ata fou na atagia ai lona naunau mo se Aferika i Saute lotogatasi, ma i le 1995, na ia faalauiloaina ma le lauiloa ia laumei ma tagata paʻepaʻe e lagolagoina taumafaiga a le au taaalo lakapi a Aferika i Saute - lea na iu ai ina ausia le manumalo i le 1995 Lalolagi Lakapi Ipu.

Private Life

Mandela e faaipoipo faatolu. Sa faaipoipo o ia i lona faletua muamua, o Evelyn, i le 1944 ma e toafa lana fanau ao le i teteʻa i le 1958. O le tausaga na sosoo ai na ia faaipoipo ai ia Winnie Madikizela, ma e toʻalua lana fanau. O Winnie na matua gafa ma le fatuina o le tulafono a Mandela e ala i lana taumafaiga malosi e faasaoloto Nelson mai le Robben Island. O le faaipoipoga e le mafai ona ola mai isi gaioiga a Winnie. Na vavaeeseina i latou i le 1992 ina ua mavae lona moliaga mo le faoa ma le fesoasoani i le faaoolima, ma ua teteʻa i le 1996.

O Mandela na toesea lana fanau e toʻatolu - Makaziwe, o le na maliu ao pepe, o lona atalii o Thembekile, na maliu i se faalavelave tau taavale ae na falepuipui Mandela i le Robben Island, ma Makgatho, na maliu i le AIDS. O lana faaipoipoga lona tolu, i lona aso soifua lona 80, i le masina o Iulai 1998, sa i ai ia Graça Machel, le fafine ua maliu lana tane o Samora Machel. Na avea ia ma tamaitai e toatasi i le lalolagi e faaipoipo i ni peresitene se toalua o malo eseese. Sa tumau pea le la faaipoipoga ma sa i ai o ia i ona tafatafa aʻo ia pasia le aso 5 Tesema 2013.

Mulimuli ane Tausaga

Na tulaʻi Mandela i lalo o le Peresetene i le 1999, ina ua mavae le tasi taimi ile tofi. Na maua o ia i le kanesa o le prostate i le 2001 ma na malolo aloaia ai mai le olaga lautele i le 2004. Ae ui i lea, na faaauau pea lona galue filemu mo sui o ana faalapotopotoga alofa, Nelson Mandela Foundation, le Nelson Mandela Children's Fund ma le Mandela-Rhodes Foundation.

I le 2005, na ia faʻafeiloaʻi ai ma sui o le faʻamaʻi o le AIDS i Aferika i Saute, ma faʻamaonia ua maliu lona atalii i le maʻi. Ma i lona aso fanau lona 89 na ia faavaeina ai Toeaina, o se vaega o faipule matutua, e aofia ai Kofi Annan, Jimmy Carter, Mary Robinson ma Desmond Tutu i isi fetuunaiga o le lalolagi, e ofoina atu "taiala i faafitauli sili ona faigata o le lalolagi". O Mandela na lolomiina lana talaaga, Long Walk i le Saolotoga , i le 1995, ma le uluai fale tatala o Nelson Mandela i le 2000.

Nelson Mandela na maliu i lona fale i Johannesburg i le aso 5 Tesema 2013 i le 95 o ona tausaga, ina ua mavae se taua umi ma maʻi. O sui mai le salafa o le lalolagi na auai i sauniga faʻamanatu i Aferika i Saute e faamanatu ai se tasi o taʻitaʻi sili ua iloa e le lalolagi.

O lenei tusiga na faafouina ma toe tusia i se vaega e Jessica Macdonald ia Tesema 2 2016.